Že samo ime shetlandski ovčar daje slutiti, da tale simpatična pasma izvira iz 
Shetlandskega otočja, najbolj oddaljenega dela Britanskega otočja.
Če se poglobimo v preteklost pasme, vidimo, da shetlandski ovčar kljub nazivu ni tipičen ovčarski pes, saj v sebi združuje lastnosti zelo pisanih prednikov. Nastal je namreč kot mešanica različnih tipov psov, ki so spremljali mornarje na njihovih plovbah.
Predniki današnjih shetlandskih ovčarjev – šeltijev, so bili zaradi svoje ljubkosti, nezahtevnosti in vsestranskosti med ljudmi tistega časa zelo priljubljeni. S povečanim uvozom ovac na Šetlandsko otočje se je pojavila potreba po psu tipa borderski ovčar, kar je navsezadnje privedlo do tega, da so majhne »toonie pse«, kot so domačini imenovali predhodnike današnjih šeltijev, križali z borderskim ovčarjem. Tako so dobili pse z izraženim ovčarskim nagonom, ki pa so jih zaradi svoje majhnosti uporabljali bolj kot za čuvanje ovac, za odganjanje ovac z obdelovalnih površin, zlasti neograjenih vrtov svojih gospodarjev. Na nadaljnji razvoj pasme je imel velik vpliv naraščajoči turizem Shetlandskega otočja. Poletni obiskovalci so se vračali s počitnic v spremstvu majhnega kužka, ki je kmalu zaslovel tudi na Škotskem in v Angliji. Vse to je privedlo do potrebe, da se pasmo prvič predstavi na pasji razstavi. Prva takšna predstavitev pasme, ki se je takrat imenovala »Shetland Collie«, je bila leta 1906 v Angliji.
Ime Shetland Sheepdog (shetlandski ovčar) prvič zasledimo v oktobrski številki Kennel Gazette iz leta 1909, uradnem glasilu angleške kinološke zveze. Privrženci pasme na različnih koncih Britanskega otočja pričnejo z ustanavljanjem svojih klubov. Le-ti medsebojno uskladijo standard pasme in določijo, da naj bo šetlandski ovčar po izgledu podoben škotskemu ovčarju. To pripelje do prvih križanj s škotskimi ovčarji, ki dajo pasmi njen tipičen videz.
ZNAČILNOSTI
Shetlandski ovčar je ena najbolj atraktivnih pasem psov. Njegove prednosti
so prikupen videz, priročna velikost, prijeten značaj, privrženost skrbniku in ustrežljivost. Šeltiji so enkratni družinski psi, ki se zelo dobro razumejo tako z odraslimi kot tudi z otroki. Zaradi družabnega in zabavnega značaja lastniki šeltijev prvemu psu pogosto dodajo še drugega, zatem tretjega in tako naprej, zelo dobro pa se obnesejo tudi v družbi ostalih hišnih ljubljenckov. Do tujcev so nemalokrat zadržani, nikakor pa ne agresivni. Vsak prihod neznanca naznanijo z laježem.
Zaradi svoje živahnosti so šeltiji še posebej uspešni pri premagovanju ovir v agilityju, obenem pa zaradi svoje učljivosti in ubogljivosti sodijo med najuspešnejše pse na tekmah t.i. obidiencea oz. poslušnosti.
Njihova dlaka ne zahteva pretirane nege, saj so šeltiji že po naravi zelo čiste živali. Zadostuje krtačenje psa enkrat na teden. V obdobju menjave dlake je priporočljivo psa okopati, saj s tem pospešimo izpad stare in rast nove dlake.
Praviloma je šetlandski ovčar zdrava in dolgo živeča pasma.